Pojdi na vsebino

Romunska manliherica M.93

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pușcă Mannlicher, md. 1893
(Puška Mannlicher, model 1893)

Puška in karabinka M93
Vrsta večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora Avstro-Ogrska
Zgodovina uporabe
V uporabi 1893 -1945
Vojne druga balkanska vojna, prva svetovna vojna, madžarsko-romunska vojna leta 1919[d], druga svetovna vojna, boj za Makedonijo[d] in romunski kmečki upor leta 1907[d]
Zgodovina izdelave
Konstruktor Otto Schönauer[d] in Ferdinand Mannlicher
Leto zasnove 1891 - 1892
Proizvajalec Steyr Arms
V proizvodnji 1893 - 1914
Število izdelanih 413.091[1]
Različice glej različice
Značilnosti
Naboj 6,5×53 R Mannlicher
8×50 R Mannlicher (predelave)
Način delovanja vrtljivi valjasti zaklep
Hitrost na ustju 731 m/s (6,5×53 R)
Način polnjenja fiksen nabojnik, polnjenje z Mannlicherjevi okvirji
Kapaciteta 5 nabojev

Romunska manliherica (tudi manliherica M.93 ali Mannlicher M1893) je puška repetirka, ki sta jo razvila Avstrijca Otto Schönauer in Ferdinand Mannlicher. Temelji na zaklepu nemške puške Gewehr 88.

Razvoj

[uredi | uredi kodo]
Mehanizem nizozemske manliherice, ki je izredno podoben romunskemu.

Romunska vojska je okoli leta 1890 začela razmišljati o zamenjavi svoje zastarele 11-mm enostrelne zadnjače Peabody-Martini-Henry M1879. Iskala je novo puško repetirko, ki bi uporabljala naboj manjšega kalibra, polnjen z brezdimnim smodnikom. Med drugim se je obrnila na svojega zadnjega dobavitelja pušk, avstrijsko orožarsko podjetje v Steyrju. Tam je Otto Schönauer s pomočjo Ferdinanda Mannlicherja predeloval mehanizem nemške puške Gewehr 1888. Romunskim oblastem je bil njihov izdelek všeč, zato so naročili 5000 testnih primerkov modela 1892. Na tem modelu so odkrili nekaj napak, zato so po zahtevanih popravkih kot sta ojačanje nabojnika in dodatek kljukice za zlaganje pušk v piramido uvedli model 1893. Od leta 1894 so se proizvajale tudi karabinke.[2].

Do leta 1912 je bilo Romuniji dostavljenih 352.154 pušk in 60.937 karabink.[3]

Opis

[uredi | uredi kodo]
Skica puške M93, njenega mehanizma in bajoneta

Romunska manliherica ima izbočen fiksen nabojnik v katerega je možno vstaviti 5 nabojev z uporabo simetričnega okvirčka. Puška se repetira z uporabo vrtljivega valjastega zaklepa.

Romunski naboj 6,5×53 R Mannlicher je na videz podoben italijanskemu 6,5×52 Carcano, le da ima izbočen rob. Poleg videza imata naboja tudi podobne balistične lastnosti.

Različice

[uredi | uredi kodo]
  • Puška Md. 1892 - različica, ki sta jo testirali Romunija[3] in Nizozemska.
  • Puška Md. 1893 - različica Md. 1892, ki so jo izboljšali na podlagi romunskih želj, med drugim je bil ojačan spodnji del nabojnika. Ta različica je od vseh najpogostejša, saj so jih izdelali preko 350.000.
  • Karabinka Md. 1893 - krajša različica puške M1893. Nima nastavka za bajonet in ima ukrivljeno ročico zaklepa. Izdelali so jih več kot 60.000.
  • Kratka puška M1896 - različica za Portugalsko, ki ima cev krajšo od romunske puške in daljšo od karabinke. Ta različica se imenuje tudi portugalska manliherica.
  • Puška M1904 - različica puške M1892, namenjena izvozu. Uporabljala je naboj 8×57 I (M88) z zaobljeno kroglo (kot Gewehr 88).
  • Avstrijska predelava M93 - predelava romunske puške Md. 1893 na standardni avstro-ogrski naboj 8×50 R Mannlicher. Za polnjenje se je uporabljal enak okvirček kot za manliherico M95.[3]

Različico (M1895), ki se po določenih lastnostih precej razlikuje od romunske puške je uporabljala tudi Nizozemska med letoma 1895 in 1945. Ta je imenovana nizozemska manliherica.

Tabela lastnosti

[uredi | uredi kodo]
Naboj Dolžina [cm] Dolžina cevi [cm] Masa [kg] Nasadek za bajonet Razpon merkov Vir
Puška Md.1893 6,5×53 R 123 73 3,8 Da 300-2100 metrov [4]
Karabinka Md.1893 6,5×53 R 97,8 45 3,29 Ne ? [2]
Kratka puška M1896 6,5×53 R ? 58,4 ? Da ? [5]
Puška M1904 8×57 I (M88) 123 73 3,95 Da 250-2000 metrov [6]
Avstrijska predelava M93 8×50 R 123 73 3,8 Da 300-2600 korakov [4]

Uporabnice

[uredi | uredi kodo]
  •  Avstro-Ogrska:[3] Ob začetku prve svetovne vojne je del romunskega naročila ostal v tovarni v Steyerju. Že sestavljene puške je prevzela Avstro-ogrska vojska in jih pod nazivom 6.5mm M.93 Rumanisches Repetier Gewehr (6,5 mm M93 romunska repetirka) uvedla v svojo oborožitev. Puškam, ki takrat še niso bile popolnoma sestavljene so nekoliko kasneje privili cev kalibra 8 mm, nanje namestili merke podobne tistim za puško Mannlicher M1895 ter prav tako uvedli v svojo oborožitev pod nazivom 8mm M.93 Adaptiertes Rumanisches Repetier Gewehr (8 mm M93 predelana romunska repetirka). Dodatne puške kalibra 6,5 mm je Avstro-Ogrska zasegla kot vojni plen ob napadu na Romunijo 1916-1917.[2]
  •  Češkoslovaška: Leta 1939 je imela v rezervi 2.942 pušk M.93.[7]
  • Kraljevina Portugalska: Za nakup 12.500 pušk in karabink se je odločila tudi Portugalska. Leta 1896 jih je nekaj naročila za svojo mornarico in konjenico, preostanek pa leta 1898 za artilerijo.[8] Imajo naziv M1896, na zaklepišču pa nosijo kratici "CI" kralja Carlosa I (Karel I. portugalski).
  • Romunija Kraljevina Romunija[2] V Kraljevini Romuniji je bila ta puška osnovno pehotno orožje od leta 1893 do uvedbe češkoslovaške mavzerice vz. 24 leta 1938 in se je uporabljala med obema svetovnima vojnama.
  •  Kraljevina SHS[9]
  •  Tretji rajh[9]
  • Makedonski revolucionarji: V boju za Makedonijo med letoma 1904 in 1908 so uporabljali karabinke Md. 1893.[9]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Romunski vojak pozira z manliherico, njenim bajonetom in okvirjem nabojev
    Romunski vojak pozira z manliherico, njenim bajonetom in okvirjem nabojev
  • Romunski konjeniški desetar pozira s svojo karabinko
    Romunski konjeniški desetar pozira s svojo karabinko
  • Portugalska konjenica z manlihericami M1896
    Portugalska konjenica z manlihericami M1896
  • Grški bojevnik s karabinko M93 v Makedoniji
    Grški bojevnik s karabinko M93 v Makedoniji
  • Avstroogrski vojak z romunsko manliherico na opazovalni točki na Sabotinu
    Avstroogrski vojak z romunsko manliherico na opazovalni točki na Sabotinu
  • Moderna portugalska vojaška parada
    Moderna portugalska vojaška parada
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Romunska manliherica M.93.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Hintermeier H. In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918 — 2003. — str. 22-25. — ISBN 3-901208-41-0
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Romanian Mannlicher M1893 Infantry Rifle - MANOWAR'S HUNGARIAN WEAPONS & HISTORY«. 12. februar 2017. Pridobljeno 19. marca 2019.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 22-25. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0.
  4. ↑ 4,0 4,1 Hintermeier, Heino (2003). In der Stunde der Not : fremdländische Gewehrmodelle in Österreich-Ungarn 1914-1918. Dunaj: Stöhr. str. 98, 106. COBISS 512090659. ISBN 3-901208-41-0.
  5. ↑ »Romanian Mannlicher M1893«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2016. Pridobljeno 19. marca 2019.
  6. ↑ »Mannlicher Exportmodell M1904 Rifle Austro-Hungarian Weapons - MANOWAR'S HUNGARIAN WEAPONS & HISTORY«. 12. februar 2017. Pridobljeno 19. marca 2019.
  7. ↑ Šrámek, Pavel (2008). Ve stínu Mnichova. Praga: Mladá fronta. str. 160. ISBN 978-80-204-1848-7.
  8. ↑ »Portuguese 6.5 m/96 cartridges for the Mannlicher rifle - General Ammunition Discussion - International Ammunition Association Web Forum«. april 2010. Pridobljeno 19. marca 2019.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Hartman, Janez (Julij 2002). »Druga manliherica : repetirka Mannlicher 6,5×53 R z vrtljivim zaklepom«. Revija Obramba. Zveza častnikov Slovenije. str. 67–70. COBISS 214915072.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Romunska_manliherica_M.93&oldid=6276142«